Preskoči na vsebino

15.10.2014 Ladica Štritof – Mati Frančiška Mlakar

1.12.2014
141016620

Francka Mlakar je bila hči Frančiške Mlakar. Bila je šivilja, ohranil se je en njen obračun.

Med komentiranjem fotografij na obisku v Kopru, so se gospe Ladici Petrič utrnili še drugi spomini na nekatere ljudi, ki so skupaj z njihovo družino prestajali neizmerno gorje druge svetovne vojne. Med njimi spomin na Frančiško Mlakar iz Viševka. Ob zapisovanju te pripovedi sem nemočno razmišljala, da je druga svetovna morija še posebej kruto oplazila nekatere družine. In tudi: Kako je mogoče, da človek sploh preživi takšno tragedijo in da še vedno ostane človek, pa čeprav dokončno prizadet in ranjen.

Marija Makarovič, 17. 10. 2014

»Frančiška Mlakar je bila znana partizanska mati iz Viševka, ki so ji Italijani in ta beli v obdobju enega leta – 1942 in 1943 -, ubili štiri otroke, dve hčeri in dva sina. Hčerki so Italijani najprej posilili, potem pa ubili. Sina Toneta so ujeli ta beli na Babni Polici, ga pretepali in ustrelili po nekaj dneh v Podcerkvi za pokopališčem. Mlajši Rudi pa je padel ob napadu partizanov na vlak na Verdu, ko so reševali internirance, ki so jih vozili z vlakom v italijanska koncentracijska taborišča. Vojno je preživel le France, s partizanskim imenom Robert, čeprav je bil kot partizan v borbi z ustaši ranjen v Metliki.

Čustveno neusmiljeno ranjena Mlakarjeva mati so me imeli radi. In tudi jaz njo. Že v civilnem taborišču pod Snežnikom, pa tudi v Bereči vasi, sem večkrat spala pri njej. Spominjam se, da so neke noči v taborišču vso noč stokali. Zato nisem mogla spati. Jaz sem se ji odmikala, ker sem mislila, da jo morda tiščim. Ko smo zjutraj sedeli ob ognju, da bi se malo pogreli, sem jo prav po otroško naivno vprašala: »Ali vas je ponoči kaj bolelu?« So pa rekli, jih še sedaj slišim: »Ladica, bolelu, bolelu.« Potem sem spet vprašala: »Kaj pa vas je bolelu? Rekli so: »Srce.«

Potem se je oglasila še Razdrihova Rezka z Vrhnike. »Pa saj pravijo, da srce ne boli.« Pa so rekli mati: »O, boli, boli, ko pokopavaš svoje otroke.« Potem smo vsi umolknili. Tiho smo sedeli okoli ognja.

Kraj: Viševek
Datum: 1942
Avtor: Francka Mlakar
Zbirka: Ladica Štritof
Skenirano: 14. 8. 204
Oblika: račun – dokument

2 komentarja leave one →
  1. 1.12.2014 09:49

    Preprosto nimam besed.

    Liked by 1 person

  2. Lojze permalink
    3.05.2015 15:18

    Te spomine bi bilo treba napisati z zlatimi crkami v zlato knjigo.

    Všeč mi je

Komentiraj